Vroči stolček mu rečem zato, ker se tam odkrije vse, kar nas muči že skoraj celo ali del našega življenja. Velikokrat občutki in podoživljanja starih potlačenih stvari niso prijetna, a so ključni dejavnik za našo osebno rast tako na človeškem kot na “duhovnem” planu. Na človeškem planu mislim na izrazitejši mir v našem vsakdanjem življenju. Na duhovnem pa k prepoznavnosti tistega, kar je večno in ne se ne spreminja, kar je že na veke tukaj še pred našim rojstvom.

Spoznanje tega, kar je vedno tukaj še pred prvo mislijo jaz sem, je ključni dejavnik za osvoboditev od določenih pogojevanj, ki smo jih pridobili od sveta, v katerem živimo.  

Eno in drugo gresta z roko v roki.

Ker smo človeška bitja z izkušnjo “duhovnega”, je potrebno ozavestiti in ponotranjiti oba aspekta.

Ponotranjenje obeh aspektov prinese enost in odobravanje tistega, kar je v tem trenutku prisotno za vas.

Odpor do žalosti, jeze, razočaranja.. preneha biti nas sovražnik, temveč postane naš najiskrenejši zaveznik in pot do resnice. To, kar smo, je odprti prostor, ki dovoljuje vsemu, da je tukaj brez obsojanja in pritoževanja.

Verjamem, da ni lepšega darila za človeško bitje, ko se neha otepati starih občutkov, ki ga še vedno definirajo in mu pripisujejo lažno identiteto.

Ponotranjenje obeh aspektov, tako človeškega kot duhovnega ne prinese samo večjega miru, temveč tudi ljubezen in globoko razumevanje ter sočutje do drugih živečih bitij. Biti razdvojen med enim ali drugim, prinaša nemir ali morda tudi vojno v nas samih, ki pa se projecira tudi na druge ljudi, s katerimi se srečujemo.

 

(Visited 14 times, 1 visits today)